000			04061naaaa2200553uu 4500
001			https://directory.doabooks.org/handle/20.500.12854/80423
005			20220714155127.0
020			_a9789610503644
020			_a9789612547318
024	7		_a10.3986/9789610503644 _cdoi
041	0		_aSlovenian
042			_adc
072		7	_a1DVWYV _2bicssc
072		7	_aRBGD _2bicssc
072		7	_aRGL _2bicssc
100	1		_aTriglav Čekada, Mihaela _4auth _91566921
700	1		_aGabrovec, Matej _4auth _91566922
700	1		_aHrvatin, Mauro _4auth _91566923
700	1		_aKomac, Blaž _4auth _91566924
700	1		_aOrtar, Jaka _4auth _91566925
700	1		_aPavšek, Miha _4auth _91566308
700	1		_aTopole, Maja _4auth
700	1		_aZorn, Matija _4auth _91566296
245	1	0	_aTriglavski ledenik
260			_aLjubljana _bZRC SAZU, Založba ZRC _c2014
300			_a1 electronic resource (252 p.)
506	0		_aOpen Access _2star _fUnrestricted online access
520			_aThe Triglav Glacier lies on the southeast edge of the Alps, in the Julian Alps below Mount Triglav, Slovenia's highest peak. Its upper edge lies at 2,500 m. The glacier has been regularly measured, observed, and studied since 1946 by the Anton Melik Geographical Institute at ZRC SAZU. When measurements began it covered 14.4 ha, but today it covers less than half a hectare. The glacier no longer has all glacial features. Thus one may only speak of a glacier because of its past, when it clearly had the basic features of an alpine glacier. Analysis of the geomorphic forms of the Triglav Mountains allows reconstruction of past glaciation. Moraine deposits above the upper edge of Mount Triglav's North Wall indicate the glacier's extent during the Little Ice Age. When this ended in the nineteenth century, visits to the Triglav Mountains started increasing, and so there are many written and pictorial sources available from this time.
520			_aTriglavski ledenik od leta 1946 redno merijo, opazujejo in preučujejo sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Na začetku meritev je bila njegova površina 14,4 ha, do danes pa se je skrčil na slabo polovico hektarja. Zdaj ledenik nima več vseh ledeniških značilnosti. O ledeniku lahko govorimo le še zaradi njegove preteklosti, na osnovi analize geomorfnih oblik Triglavskega pogorja ter pisnih in slikovnih virov iz 19.in 20. stoletja. Obdobje meritev z vidika kolebanja ledenika kronološko delimo na štiri dele. Prva leta do leta 1964 je zaznamovalo krčenje ledenika. Leta 1952 je bil ledenik prvič geodetsko izmerjen. Na podlagi teh meritev smo lahko izračunali tudi prostornino ledenika. Drugo obdobje od leta 1965 do leta 1982 je zaznamovala stagnacija v krčenju ledenika. V večini let je ledenik tudi ob koncu talilne dobe prekrival sneg. Tretje razdobje med letoma 1983 in 2003 je zaznamoval najhitrejši umik ledenika. V devetdesetih letih 20. stoletja smo posodobili meritve, leta 1999 smo začeli z rednimi fotogrametričnimi meritvami, tega leta smo prvič izmerili debelino ledu z georadarjem. V zadnjem razdobju po letu 2003 se je krčenje ledenika znova upočasnilo.
540			_aCreative Commons _fhttps://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ _2cc _4https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
546			_aSlovenian
650		7	_aSlovenia _2bicssc _9572869
650		7	_aGeological surface processes (geomorphology) _2bicssc
650		7	_aRegional geography _2bicssc _91056794
653			_aclimatic changes
653			_ageography
653			_aglaciers
653			_aglaciology
653			_aJulian Alps
653			_aSlovenia
653			_ageografija
653			_aglaciologija
653			_aJulijske Alpe
653			_aklimatske spremembe
653			_aledeniki
653			_aSlovenija
856	4	0	_awww.oapen.org _uhttps://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1037/4412/547-2 _70 _zDOAB: download the publication
856	4	0	_awww.oapen.org _uhttps://directory.doabooks.org/handle/20.500.12854/80423 _70 _zDOAB: description of the publication
999			_c2975311 _d2975311