Cerkvi na Homcu in v Šmarci
Material type: ArticleLanguage: Slovenian Publication details: Ljubljana ZRC SAZU, Založba ZRC 2019Description: 1 electronic resource (89 p.)ISBN:- 9789610502500
- 9789610502500
Item type | Home library | Collection | Call number | Materials specified | Status | Date due | Barcode | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Electronic-Books | OPJGU Sonepat- Campus | E-Books Open Access | Available |
Open Access star Unrestricted online access
Of the Gothic church which was erected at Homec after the miraculous apparition of the Blessed Virgin in 1419 only the lower part of the free-standing bell-tower has been preserved up to this day~in the times of Turkish incursions around 1500 it was adapted to serve as a defence tower as well. Since the condition of the old church had worsened and the building had also become too small, a new sanctuary was built on its northern side in 1723, and the next year the church was pulled down and a new nave was begun on its site~the building was completed in 1728.
Gotsko cerkev, ki je zrasla na Homcu po Marijinem prikazanju leta 1419, so v letih 1723-28 nadomestili z novo, ohranili pa prostostoječi zvonik. Stavba se v prostorski zasnovi in členitvi notranjščine tesno naslanja na ljubljansko križevniško cerkev, fasada pa posnema vrhniško Sv. Trojico. Po potresu leta 1895 so cerkev obnovili. Z zamenjavo stare štirilistne križne kupole v ladji so bile uničene freske Franca Jelovška iz 1726-28~nadomestila jih je poznonazarenska poslikava Matije Koželja. Staro milostno podobo v kamnitem velikem oltaru iz delavnice Luke Misleja je v njegovi notranji niši pokrivala slika Matere Božje z romarji, delo Valentina Metzingerja~sedanjo Marijino podobo je naslikal Leopold Layer kot redukcijo Metzingerjeve. Stranska oltarja ohranjata slike in kipe s predhodnikov. Prvotna oltarja z Metzingerjevimi slikami sta zamenjala poznobaročno-klasicistična nastavka po načrtu Leopolda Layerja, ki je v atikah obdržal Metzingerjevi sliki. Oltarja in prižnico je izdelal kipar Valentin Vrbnik. Cerkev sv. Mavricija v Šmarci mora biti kar nekaj starejša od prve omembe kraja (1343). Ladja verjetno še skriva romansko jedro, ki so ga zakrile poznejše prezidave.
Creative Commons https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ cc https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Slovenian
There are no comments on this title.